42)

[deutsch]

Psalm

O Bog, usmili se moje praznote!
Široko razstrtih, sivih dni,
teh široko upajočih oči,
o Bog, usmili se naše samote!

Razstri svoj plašč, razkošno tkan
z zvezdami višnjevih letnih noči,
ko speš mimo nas in Tvoj plašč šumi
kot sredi morja večnih sanj.

O, stopi v ta stekleni čas
in kar je prozorno, naj potemni,
in kar je blizu, naj se izgubi,
naj nam kot iz višnjevih dalj spregovori
kot v gosti modrini Tvoj beli glas!
O Bog, usmili se nas, usmili se nas!  

[slovensko]

Psalm

O Gott, erbarme dich meiner Leere!
Der grau entrollten Tage Leid,
der Augen weit vom Hoffnungshunger,
Erbarme dich unsrer Verlassenheit!

Den Mantel breit', den schön gewebten,
aus Sternen violetter Sommernacht,
wenn du vorbeieilst und sein Rauschen
dem Meere gleicht geträumter Pracht.

O, tritt in diese Glas-Zeit nur -
was gläsern war, mög dunkel werden,
was nah, mög sich verlieren lernen,
und sprich zu uns aus Purpurfernen,
die weiße Stimme im Azur!
O Gott, erbarm, erbarm dich nur!