Bibliographie/Bibliografija:

1) Srečko Kosovel: Zbrano delo (Ges. Werke). Uredil A. Ocvirk. Prva knjiga 1946, 1964, druga knjiga 1974, tretja in 3/1. knjiga 1977.
2) Srečko Kosovel: Pesmi. Ljubljana 1927. Zbirko uredil in odgovarja Alfonz Gspan. Založil odbor za izdajo pesmi Srečka Kosovela.
3) Srečko Kosovel: Izbrane pesmi. Ljubljana 1931. Uredil in članek napisal Anton Ocvirk.
4) Srečko Kosovel: Zlati čoln. Državna založba Slovenije, Založništvo tržaškega tiska, Ljubljana, Trst 1974. Uredil in članek napisal Anton Ocvirk.
5) Živi Orfej. Velika Antologija Slovenske poezije. Cankarjeva založba v Ljubljani 197O (izbrali in uredili Jože Kastelic, Drago Šega in Cene Vipotnik),751-88.
6) Srečko Kosovel: Integrali '26. 2.izdaja. Izbral, uredil in uvodno študijo napisal Anton Ocvirk. Cankarjeva založba, Ljubljana 1984 (1967).
7) Marc Alyn: Srečko Kosovel. (poetes d'aujourd'hui), Paris 1965, Editions Seghers.
8) Srečko Kosovel: Integrale. Übers. v. Wilhelm Hailiger, Rudolf Trofenik Verlag, München 1976.
9) Kras-Carso-Karst. Editoriale Stampa Triestina e Založba Drava Klagenfurt-Celovec, Trieste/Trst/Triest 1979.
10) Srečko Kosovel: Ahnung von Zukunft. Übersetzt von Astrid Philippsen und Heinz Chechowski. Verlag Reclam jun. Leipzig 1986.
11) Srečko Kosovel: Gedichte. Slowenisch und deutsch, übersetzt von Ludwig Hartinger. 40 S. Wieser Verlag/Založba Wieser, Klagenfurt-Celovec 1988.
12) Srečko Kosovel: Mein Gedicht ist Karst. Auswahl. Übersetzt von Ludwig Hartinger. Wieser Verlag/Založba Wieser, Klagenfurt-Celovec 1994.
13) Franc Zadravec: Srečko Kosovel. 19O4-1926. Monografija. Koper, Trst 1986.
14) Janez Vrečko: Srečko Kosovel, slovenska zgodovinska avantgarda in zenitizem. Založba obzorja, Maribor 1986 (znamenja 89).
15) Jolka Milič: Poesie scelte di Srečko Kosovel. In: Most 51/52,1978 (auch Most 73/74,1986).
16) Boris Pahor: Srečko Kosovel.(CIVILITA DELLA MEMORIA 15), Edizioni Studio Tesi 1993.
17) Josef Strutz (Hrsg.): Srečko Kosovel: Gedichte und Integrale/Pesmi in integrali. Slowenisch und deutsch. Übersetzung: Josef Strutz. Klagenfurt/Celovec, Edition Carinthia 1996.
18) Janko Kos: Slowenische Literatur und historische Avantgarde. In: Peter V. Zima/Johann Strutz (Hrsg.): Europäische Avantgarde. Frankfurt/M. 1987, S. 71-85.
19) France Bernik: Ivan Cankar. Ljubljana 1987; Študije o slovenski poeziji, Ljubljana 1993.
20) Robert Musil: Gesammelte Werke, Band I und II, hrsg. von A. Frisé, Reinbek 1981.
21) Robert Musil: "Slowenisches Dorfbegräbnis"," Schwarze  Magie" etc. In: Robert Musil, Nachlaß zu Lebzeiten, Humanitas Verlag, Zürich 1936.
22) IKARJEV SEN. Dokumenti | Rokopisi | Pričevanja. Ed. Aleš Berger, Ludwig Hartinger. MK, Ljubljana 2004.

Originale zu den Übersetzungen in der Interpretation/Izvirni teksti v zvezi z interpretacijo:

Ranjeni angel (Verwundeter Engel):
Vračali so se slepci, vračali so se ljudje z rano, pol obrazom, brez čeljusti, brez rok, brez glave.
In med njimi je stopal ranjeni angel in je protestiral v imenu mnóžiče: "Dovolj, dovolj, dovolj."
In nikdo ga ni čul.
Otroci (Kinder):
Otroci: Sedeli so v prahu na soncu. Trije so bili, v škatljice so nalagali pesek. V eni škatljici je bila potrpežljiva mucka. Mežikala je soncu in se smehljala. Potrpežljivo je gledala otroke, ki so jo zasipali s peskom. Ta mucka je bila bolj blizu otrokom nego mi ljude, ki delamo otroku krivico, ponižujoče ga imenujoči otrok.
Vse je negativno (Alles ist negativ):
Vse je negativno./Stojim na Negativnem totalu./Ljubljana. Svet. Tujina./Hlapčevštvo. Svoboda. Propad./Vse je negativno./Šele negacija ustvarja pozitivnost, aktivnost.

Uvodne besede (Einführende Worte):
Zakaj grmijo taki plazovi obupa na nas? Zakaj omahuje naš korak trikrat na dan? (...) (Začetek)
Zato, ker ne delamo, obupujemo, omahujemo trikrat na dan. Zato, ker ni vere več, vere v bodočnost, vere v delo, ki jo pripravlja, vere v delo, posvečujoče, zmagujoče. A samo delo vodi k zmagi. -  Zmaga resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem, pravičnosti v socialnem življenju pa bo največji triumf sodobnega človeka. (Zaključek)

Znanost nima one ustvarjajoče organične sile; znanost (gola) ne more navduševati človeka; ne more mu dati ustvarjalne  ž i v e  sile. To mu da šele  u m e t n o s t in njena sestra  ž i v a   f i l o z o f i j a. (3,676)/Wissen hat nicht diese schöpferisch-organischen Kräfte; Wissen (nacktes) kann den Menschen nicht begeistern, kann ihm keine schöpferische Kraft geben. Diese gibt ihm allein die Kunst und ihre Schwester, die lebendige Philosophie.

Ni Boga med nami in zato trpimo/Kein Gott ist unter uns und deswegen leiden wir. (3,676)

O ljubica zelenooka./Tvoje oko je kot gorsko jezero/ mirno, mirno, mirno./Sama greva./Vse je tiho./Polja spijo. Murni samo cvrčijo v visoki travi in kresnice vzletajo. (3,677)
(O Liebste mit grünen Augen ./Dein Blick ist ein Bergsee/ so friedlich, friedlich, friedlich./Alleine gehn wir./Alles still./Die Felder schlafen. Nur die Grillen singen im hohen Gras und die Leuchtkäfer fliegen aus.)

Manj bi trpel, da je kavzalnost edini zakon. On bo edini, ki me pozdravi ob vzprejemu, kakor je bil ob odhodu edini. Te dni sem zelo razbit in toplo sonce sije name kakor na razbito čašo./Weniger würde ich leiden, daß die Kausalität das einzige Gesetz ist. Sie wird der einzige sein, der mich bei der Aufnahme begrüßt, wie sie beim Abgang der einzige war. Dieser Tage bin ich sehr zerschlagen und die warme Sonne scheint auf mich wie auf einen zerschlagenen Becher.

V dnu sem sam. Z ljudmi se šalim in uganjam burke, zato ker drugega ne razumejo. Zavidam jih, da so tako sončni od znotraj. Pravijo: to je pogumen, vesel fant. In jaz jim pritrjujem z dovtipi in postanem res vesel. (Integ. 25)